star_avto
guma

 

OŠ Rovte tudi EKO šola

Že na zaključnem sestanku preteklo šolsko leto se je med našimi učitelji postavljalo vprašanje, katerega projekta naj se šola loti, ki bi bil seveda koristen tako za šolo, kraj in pa predvsem za učence, ki so seveda glavni faktor vsakega projekta. Pa smo se nekako zedinili, da bi se pridružili projektu slovenskih eko šol. Že samo ime seveda pove, da bomo veliko pozornost namenili okolju, skrbi zanj in za to tudi kaj koristnega naredili. Ko smo zaštartali v novo šolsko leto, smo tako pričeli z aktivnostmi. Mentorica tega projekta je učiteljica gospa Aleksandra Stefanovska. Ta nam je na uvodnem sestanku podala vsa potrebna navodila za nadaljnje delo. Kaj sploh je EKO šola je? Eko šola je projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj za okoljevarstveno izobraževanje. Eko šole vzgajajo mlade, da bi jim skrb za okolje in naravo morda nekoč postala del življenja. Šola si izbere eno od tem, ki se zdi, da je v kraju najbolj pomembna. Gre za zelo organizirano delo, rezultati in občutek, da delamo res nekaj pomembnega je tisto kar je temeljni cilj.


Na naši šoli smo se odločili, da bo naša tema zbiranje odpadkov. Pridružili smo se akciji OČISTIMO SLOVENIJO NEVARNIH ODPADKOV. Med nas smo k sodelovanju povabili tudi predstavnika komunale, našega krajana gospoda Daneta Leskovca. Ločeno zbiramo stare kartuše, tonerje, trakove, baterije in seveda star papir. Otroci pridno polnijo škatle, ki jih bodo posebna podjetja odvažala nekajkrat na leto. Skrbi za okolje je bil namenjen tudi naš letošnji prvi športni dan. Izvedli smo ga skupaj z domačimi lovci pod vodstvom Toneta, Marka, Vinka, Mira, Jureta smo odšli po bližnji in daljni okolici šole - proti Petkovcu, Gradišču, Praprotnemu Brdu, Turkovi grapi in si ogledali divja odlagališča smeti. Neverjetno, ampak z divjimi odlagališči smo pa res bogati. Skrito očem se v gozdičkih skrivajo otočki, kjer lahko najdeš vse od starih odsluženih avtomobilov, gum, bele tehnike, igrač, nešteto je bilo opaziti plastične embalaže in pločevink, polivinilastih vrečk, plenic in celo akumulatorji so bili opaženi. Vprašamo se lahko samo to: Ali se ne zavedamo, da sami sebi kopljemo grob ali žagamo vejo na kateri sedimo. Tudi otroci so bili zgroženi. Nekateri med njimi so med goro odpadkov celo opazili nekaj, kar je bilo še do nedavnega v njihovih domovih. A prav zato, da že najmlajše osvestimo, smo se lotili tega projekta. Če bo samo kakšna stvar romala tja, kjer ji je mesto, potem smo bili uspešni. In o tem ne dvomimo. Na šoli že stojijo koši, ki jedo star papir, pa koši za stare baterije, kartuše, tonerje itd.


Poglejte, sedaj pa je v marsikateri družini tako, kot pravi pregovor: "Jajce več od pute ve." Otroci torej vzgajajo svoje starše in to ni nič napak, kajne? Planet na katerem živimo, nam bo zelo hvaležen.